Kraški pojavi: brezno Ahnenloch pri Podstenicah

AHNENLOCH pri Podstenicah je 118 metrov globoko kraško brezno. Obsežna glavna dvorana premore bogato kapniško okrasje, vključno s ponvicami. Številni podpisi po stenah nam dokazujejo, da so ta del jame veliko obiskovali že Kočevarji. Dno dvorane se prevesi v strmo pobočje, ki preide v 55 metrov globoko, po stenah lepo zasigano brezno. Na dnu dvorane je skupina večjih stalagmitov ter krajši rov, v katerem se z blatnim zatrepom jama konča. Ahnenloch sodi po splošnem prepričanju jamarjev med najlepše zasigane jame Kočevskega roga.

Dostop je jamarjem omogočil šele udor stropa v začetnem delu brezna. Brez opreme je dostopno do velike dvorane, ki se po podoru nadaljuje v 55 metrov globoko notranje brezno z lepimi stalagmiti na dnu. Skupna dolžina jame je 230 metrov in je tudi sicer med globljimi kraškimi pojavi na Dolenjskem. Brezno leži na nadmorski višini 723 metrov.

Nizka katastrska številka pove, da je bila raziskana v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V prvem zapisniku, ki jamo imenuje celo v nemškem jeziku (Ahnenloch-grotte), je zapisnikar o vhodnem delu jame zapisal: "Vstop v jamo je mogoč sploh samo suhim ljudem, kajti za debelega obstoji nevarnost, da obtiči v luknji!" (vir: Marko Pršina - seminar za turistične vodnike).

PODSTENICE

Podstenice (nemško: Steinwand) so opuščeno kočevarsko naselje v občini Dolenjske Toplice. Podstenice so ležale v jezikovnem otoku nemško govorečih Kočevarjev, ki so se leta 1941 izselili. Danes ni več stalnega prebivalstva, se pa v njih nahaja čebelarski center. Na vrtačasti uravnavi južno od Podstenic se v kraške globine odpira več jam in brezen. Med njimi po velikosti izstopa 185 m globoko brezno Cinkov križ. V bližini se nahaja tudi ena najlepših kapniških jam Kočevskega Roga - jama Ahnenloch (tudi Jama prednikov). Tu se nahajajo tudi pomniki povojne zgodovine.