Ahneloch-kraško brezno

AHNENLOCH (T6-polharska pot) pri Podstenicah je 118 m globoko kraško brezno, po splošnem prepričanju jamarjev po kapniškem okrasju najlepše na Kočevskem Rogu. Dostop je jamarjem omogočil šele udor stropa v začetnem delu brezna. Brez opreme je dostopno do velike dvorane, ki se po podoru nadaljuje v 55 m globoko notranje brezno z lepimi stalagmiti na dnu. Skupna dolžina jame je 230 m in je tudi sicer med globljimi kraškimi objekti na Dolenjskem. Brezno leži na nadmorski višini 723 m. Nizka katastrska številka pove, da je bila raziskana v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V prvem zapisniku, ki jamo imenuje celo v nemškem jeziku (Ahnenloch-grotte), je zapisnikar o vhodnem delu jame zapisal: Vstop v jamo je mogoč sploh samo suhim ljudem, kajti za debelega obstoji nevarnost, da obtiči v luknji! (Marko Pršina - seminar za turistične vodnike)

REKA KRKA je nad Sotesko vrezala izrazito rečno dolino, ki se je ob žužemberški tektonski prelomnici globoko zajedla med obrobje Kočevskega Roga in Ajdovske planote. Strmi pobočji z gozdom poraslih planot se srečujeta na rečnem bregu, kjer ostaja prostor le še za cesto. V zavetju gozdov tečejo preko samotne soteske čez reko stare selitvene poti divjadi, med katero velja omeniti medveda, volka in risa.

Po rečni soteski je vse od prazgodovine vodila pomembna trgovska pot, ki je prek novomeške kotline in Bele krajine povezovala osrednjo Slovenijo s hrvaškim primorjem. V prazgodovini jo je strateško nadzorovalo gradišče na vrhu 593 metrov visokega hriba Plešivica na levem bregu Krke.