Zanimivosti rastlinskega sveta: bodika pod Pečkami
Bodika se z 78 cm obsega uvršča med najdebelejše bodike (Ilex aquifolium) na Dolenjskem. V Sloveniji najdemo sicer tudi bodike, ki presegajo 180 cm. Drevo je v zreli fazi, vitalno in izstopa po višini. V naravi je dokaj redek vednozeleni listavec. V Kočevskem rogu je znanih več rastišč, pogostejša so v okolici Mirne gore. Običajno raste v senci jelovo–bukovih sestojev na območjih, kjer ni pretoplega in presuhega poletja in ni preostre zime, kot grmovna vrsta, redkeje pa kot drevo. Navadna bodika je v Sloveniji zakonsko zaščitena vrsta, saj je bila v gozdovih vedno redkejša zaradi izkopavanja mladih drevesc za presajanje.
Cvetovi drevesa so enospolni, majhni in bele barve na kratkih pecljih. Iz oplojenih cvetov se razvijejo majhne rdeče jagode, ki imajo na človeka odvajalni učinek, pri zaužitju velikega odmerka pa so strupene. Les je trd in obstojen, zato so ga včasih uporabljali namesto ebenovine, saj je njegova struktura podobna. Bela barva lesa je primerna za nanose različnih barv. Iz lesa navadne bodike se izdeluje šahovske figure in ročaje posod, v katerih se streže vroče napitke in hrano, saj les dobro prenaša visoke temperature. Skorja drevesa vsebuje veliko tanina in gost lepljiv sok iz katerega so včasih kuhali »ptičji lim« za limanice.
Zanimivosti:
- Listi pri tleh so večinoma bodikavi, na starejših drevesih je običajno brez trnov.
- V različnih letih razvije zdaj moške, zdaj ženske cvetove in tako spreminja spol.
- Vednozeleno drevo so kot simbol življenja sadili ob cerkvah, spomenikih in domačijah.
- Zaradi redkosti je že od leta 1922 na seznamu zavarovanih rastlinskih vrst.
- Plodovi bodike so strupeni, zato jih nikar ne uživajte!
Osebna izkaznica:
Višina: 13 m
Obseg: 78 cm
Premer: 25 cm
Bodiko najdete v bližini pragozda Pečke.
Vstop v pragozdove je za splošno javnost prepovedan!