Zanimivosti rastlinskega sveta: Črmošnjiška jelka

Črmošnjiška jekla je najdebelejša navadna jelka (Abies alba Mill.) v Sloveniji in hkrati najmogočnejši drevesni velikan Kočevskega roga. Drevo ima izrazit koreničnik, krošnja se začne na višini 15 metrov in se piramidasto konča. Kljub visoki starosti je vitalno, rast v debelino in višino pa se  upočasnjuje. Raste na plitvih kraških tleh ob trasi nekdanje gozdne železnice Žage Rog. S svojo mogočnostjo je že pred stoletjem prepričala gozdarje, da je niso posekali.

Črmošnjiška jelka raste globoko v Kočevskem rogu, a ker je zelo blizu ceste, je vseeno lahko dostopna. Do nje najlažje pridemo tako, da gremo do roške žage, kjer v križišču na travniku pri smerokazu zavijemo desno proti Mirni gori. Po ozki makadamski cesti se peljemo nekaj kilometrov, dokler ne pridemo do manjše jase z leseno tablo »Črmošnjiška jelka« ob debeli bukvi. Tu parkiramo. Jelka je nekaj deset metrov v gozdu na desni ob trasi nekdanje gozdne železnice. Vidimo jo s ceste. Nekaj metrov naprej po cesti sta tik ob cesti še dve debeli jelki, ki sta prav tako zanimivi, čeprav ne tako markantni. Obisk Črmošnjiške jelke lahko združimo z obiskom Rajhenavske jelke, ki je nekaj kilometrov vožnje stran.

Osebna izkaznica:

Obseg: 6,02 m

Višina: 45,5 m

Drevnina: 42 m3

Premer: 1,92 m

Debelinski prirastek: 1,5 mm/leto

Ocenjena starost: 280 let

Jelka je ključen gradnik dinarskih jelovo-bukovih gozdov. Njen delež v lesni zalogi se zadnjih 40 let opazno zmanjšuje. Vzrok je v upadanja vitalnosti in prekomernem objedanju mladja zaradi preštevilčne jelenjadi, ki onemogoča pomlajevanje gozdov.