Akratotermalni vrelci in zdraviliška tradicija v Dolenjskih Toplicah nekoč in danes
Posebna stavba v Dolenjskih Toplicah je tudi Invalidski dom. Do leta 1818 se je uradno imenoval Cesarsko-kraljevo kopališče in zdravilišče na Toplicah na Kranjskem, neuradno pa »kasarna«, saj je bil prvotno namenjen le bolnim vojaškim osebam in je imel svojega zdravnika ter upravo. Z uveljavitvijo naborniške vojske za časa Habsburžanov in razvojem vse bolj uničujočega orožja je skrb za ranjence postala pereč problem. Takšna raba se je nadaljevala tudi v času Ilirskih provinc, a so francoske oblasti v duhu gesla enakosti dovolile hkratno kopanje civilnega in vojaškega prebivalstva. Med obema vojnama so vanj nastanili vojne invalide in njihove družinske člane, kar je stavbi dalo ime, ki ga nosi še danes.
BOGASTVO TERMALNIH VRELCEV IN NJIHOVI ZDRAVILNI UČINKI
Termalni vrelci so privreli na dan ob tektonski prelomnici, ki teče od doline reke Krke pri Dolenjem Polju mimo Dolenjskih Toplic, Sušic, pod Uršnimi seli in dalje proti Rožnemu dolu. Dosedanje raziskave kažejo, da imajo termalni vrelci svoj izvor v globini okoli 1.000 m in se z ostalo vodo ne mešajo. Najdeni termalni vrelci, dva s kapaciteto 30 l/s sta pod termalnimi kopališči (Knežja kopel, Jamska kopel) v Kopališkem domu (Hotel Vital in Zavetje zdravja), tretji s kapaciteto 20 l/s pa je v neposredni bližini zunanjega - letnega kopališča. Povprečna temperatura vrelcev , ki dotekata v notranja bazena, znaša 36,2 - 38,9°C, vrelca zajetega v zunanjem bazenu pa med 30 in 32°C. Termalna voda s približno temperaturo človeškega telesa, rahlo mineralizirana, brez proste ogljikove kisline, kalcijevega in hidrokarbonatnega tipa, brez zaznanja radioaktivnosti - vse te lastnosti uvrščajo toplice med redke evropske izoakratiterme. Obstajajo domneve, da je z globljim zajetjem (okoli 1.500 m) možno doseči večje količine termalne vode v naselju Dolenjske Toplice, verjetno pa tudi v naselju Sušice, saj leži na tektonski prelomnici.
Balneologija (balneo = kopati, logos = raziskovanje) je ena najstarejših interdisciplinarnih medicinskih ved. Pozitivne učinke kopanja v mineralnih in termalnih vodah so poznali in uporabljali že v predzgodovinski dobi, saj so nekatere izvire častili kot sedež božanstev ter jim pripisovali nadnaravno moč. To dokazujejo tudi arheološke najdbe. Zdravilišča že dolgo niso več le ponudnik medicinske rehabilitacije, ampak nam ponujajo še veliko več. Tukaj je naštetih le nekaj prednosti termalnih kopeli, ki jih ljudje že tisočletja s pridom izrabljajo za izboljšanje svojega zdravja in počutja:
- Termalne kopeli vam lahko pomagajo izboljšati prekrvavitev: topla izvirska voda s kalcijevim in natrijevim bikarbonatom poveča splošni pretok krvi in kroženje kisika po telesu.
- Pomoč pri naravnem zmanjšanju bolečin in rehabilitaciji: živahne, tople, z minerali bogate vode, ki omogočajo lahkotnost gibanja in rahel upor, so priljubljeno terapevtsko orodje. Pomagajo povečati prožnost in izločajo mlečno kislino iz bolečih mišic.
- Zdravilne termalne izvirske vode lahko izboljšajo tudi razdraženost kože in blažijo različna kožna stanja: povišane ravni žvepla v vročih izvirskih vodah imajo protiglivične in antibakterijske lastnosti, ki lahko pomirijo in pomagajo pri celjenju kože.
- Zmanjšana raven stresa: številni minerali v vroči izvirski vodi lahko pomagajo zmanjšati dnevni stres in pomagajo pri sprostitvi.
- Naravno razstrupljanje / detox: termalni vrelci povečajo potenje telesa, kar pomaga očistiti zamašene pore in izboljša cirkulacijo.
Ne glede na vse potencialne koristi termalnih kopeli je priporočljivo, da se pred obiskom zdravilišča vselej posvetujemo s svojim zdravnikom, ki nam bo glede na naše splošno zdravstveno stanje znal svetovati, kam in kdaj naj se odpravimo. Pri uporabi termalnih vod morajo biti še posebej previdni ljudje s povišanim krvnim pritiskom, s kardiovaskularnimi težavami, aterosklerozo ter epilepsijo. Absolutna prepoved pa velja za bolnike z akutnimi vnetnimi stanji ali dekompenziranim srcem.
DOLENJSKE TOPLICE – V ZELENEM OBJEMU
Dolenjske Toplice ne ponujajo le blagodejnega velneškega razvajanja – so tudi destinacija za tiste, ki si želijo preživeti bolj aktivne počitnice. Ponujajo doživetja in aktivnosti za manj in bolj zahtevne goste: od jadralnega padalstva, turističnega jahanja, pohodništva in kolesarstva do ribolova, zidaniškega turizma in družinskih doživetij.
Bogato naravno in kulturno-zgodovinsko dediščino tukaj najdete praktično na vsakem koraku. Raziskujte skrivnostne gozdove Kočevskega roga in slovito Bazo 20, oglejte si vsa njegova bogastva: od slikovitih naravnih pojavov do bogastva gob, zelišč in zdravilnih rastlin, pa drevesnih velikanov ter izjemno pestrega živalskega sveta. Rog je sicer javnosti med drugim dobro znan kot domovanje velikih zveri, roški skriti drobni izviri, jame in brezna pa so zatočišče še za številne druge pomembne živalske in rastlinske vrste. V okolici je bila v hladnih kraških vodah v preteklosti opažena tudi človeška ribica. Mnogoteri kraški pojavi so značilni za to območje ‒ dobršen del teh gozdov je tudi uvrščen v območje Natura 2000. To izjemno biodiverziteto si prizadevamo ohraniti, saj se zavedamo pomena skrbi za okolje, tako za lokalno skupnost kot turistične obiskovalce.
PRIZADEVANJA ZA TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE
Dolenjske Toplice so ena tistih turističnih destinacij, ki so že prepoznale pomembnost trajnostnega turističnega upravljanja. Med ekološko pomembnimi območji velja omeniti zlasti Kočevski rog in Ajdovsko planoto, pa tudi območji Krke in Radeščice. Tu resnično najdemo še neokrnjeno naravo, tudi nekatere po površini največje ostanke pragozda v tem delu Evrope, ki pa je kategoriziran kot strogi rezervat, kamor je vstop dovoljen le v posebnem varovalnem pasu za izobraževalne, ekološke in znanstvene namene.
Kot članica Eko iniciative je Občina Dolenjske Toplice prejela priznanje za trajnostno objektno higieno, podpisala zeleno zavezo, izpeljala številne projekte s poudarkom na varstvu okolja, zlasti voda in vodnega življa, pa tudi projekte s poudarkom na varstvu in prenosu snovne in nesnovne kulturne dediščine. Lansko leto je kot destinacija prejela prvi bronasti znak Zelene sheme slovenskega turizma. Zelo visoko ocenjena sta bila sklopa Narava in krajina ter Kultura in tradicija, prepoznana pa je bila tudi podpora lokalnemu podjetništvu. Obenem destinacija k trajnostnemu delovanju na različne načine spodbuja lokalne prebivalce, turistične ponudnike in goste, med drugim s spodbujanjem odgovornega obiska narave, zelene mobilnosti in pitja vode iz pipe, pa tudi medgeneracijskega sodelovanja pri prenosu tradicionalnih znanj, veščin in običajev na mlajše generacije.
Če so preteklost Dolenjskih Toplic najpomembneje zaznamovali zdravilni termalni izviri, je v današnjem času skrb za varstvo naravnega okolja in ohranitev teh danosti postala tisto osnovno izhodišče nadaljnjega razvoja destinacije.
Dobrodošli v Dolenjskih Toplicah!