Čebelarski dom Podstenice

V 16. stoletju je nastala kočevarska vas Podstenice ali nemško Steinwand. Prvotno je bila last Ortenburžanov, konec 17. st. pa je prišla pod oblast Auerspergov, ki so imeli to območje do leta 1931, ko je država njihovo posest nacionalizirala. Naselje se je postopoma večalo do leta 1969, ko je tu živelo 85 prebivalcev. Prvotno so tu izsekavali gozd za obdelovalne površine v obsegu okoli 150 ha, pridobivali so pepeliko, kresilno gobo, Auerspergi pa so imeli glavni pomen za lovišče divjadi. Z odpravo fevdalizma 1848 so kmetje polovili večino divjadi in v ospredje je prišlo oglarstvo za potrebe železarne Dvor. Averspergov gozdarski upravitelj Leopold Hufnagelj je tu prvi v Evropi začel z prebiralnim gozdarjenjem in zgradili so kar 3 gozdne železnice. Po letu 1895 je postalo pomembno izvoz lesa na železnico v Kočevje, Stražo in Črnomelj. Tega leta je na Žagi Rog nastala največja slovenska gozdna žaga, ki je zaposlovala kar okoli 440 delavcev in delovala je do gospodarske krize 1931.

Težke razmere za življenje je vplivalo na množično izseljevanje predvsem v ZDA, vasi pa so začele stagnirati ali se številčno manjšati.

Vas je pridobila več dejavnosti, kot so: gostilno, cerkev sv. Urha, gozdarsko upravo, 1936 parno žago, 1888 osnovno šolo, Auerspergovo lovsko pristavo.

Decembra 1941 in januarja 1942 so se nemški Kočevarji preselili v nemški rajh v Posavje in Posotelje. V opusteli vasi so se naselili partizani, kjer so imeli prve partizanske delavnice. V italijanski ofenzivi 1942 so večino izpraznjenih kočevarskih vasi požgali in ohranila se je edino kapelica.

Po drugi svetovni vojni so nemški ujetniki 1945 in 1946 zgradili gozdarsko hišo, sedanji čebelarski dom, dokončali pa so ga do leta 1951. Do leta 1971 je v različnih objektih na Podstenicah živelo kar 28 prebivalcev.

Po drugi svetovni vojni so tu živeli gozdarski delavci ali njihove družine. V 60 letih so začeli uporabljati prve traktorje, kamione, avtobuse, prebivalci so se postopoma preselili v dolino in gozdarska koče so opustele. Do leta 2002 pa so odšli še zadnji begunci iz Bosne in Podstenice je postala izpraznjeno naselje.

Leta 2000 je od GG Novo mesto velik gozdarski objekt prevzelo ČD Straža – Dolenjske Toplice, ki ga je spremenilo v Čebelarski dom Podstenice. Do leta 2016 so čebelarji vložili okoli 14000 prostovoljnih delovnih ur in v veliki meri dom uredilo za potrebe čebelarstva.

Konjušnico smo najprej spremenili v dvorano za okoli 80 ljudi za različna predavanja, srečanja in gostovanja, uredili kuhinjo, pripravili prostor za polnilnico, 2 WC, 4 apartmaje, stopnišče, krušno peč, senik smo spremenili v čebelarski muzej in postavili maketo nekdanje vasi Podstenice, prostor za arhiv, balinišče, zunanji kozolček za srečanja, preuredili drvarnico, društveni čebelnjak, uredili dva vodnjaka, agregatno postajo in okolico.

Čebelarski dom ima letno okoli 20 srečanj, gostovanj in obiskov, hkrati pa je dom tudi izhodišče za ogled številnih zanimivosti okolice. Možno je ogled Podsteniške koliševke, različne jame, ogled povojnih pobojev v Dvojnem breznu, jame Rugarske klance, Žage rog, Vrh Roga 1099 m, Črmošnjiške jelke z obsegom 6 m, Kraljico Roga, Daleč hrib, Baza 20, Polharski dom, sv. Peter itd.. 

Čebelarski dom Podstenice pridobiva vse bolj izobraževalno in rekreacijsko vlogo v Kočevskem rogu.

O čebelarstvu:

Slovenci smo znali čebelariti že v davni preteklosti, v srednjem veku pa smo namesto dupel izdelali čebelji panj v obliki kranjičev in med ali vosek prodajali v Italijo ali po ostali Evropi. Ugodni pogoji za razvoj čebelarstva je vplivalo na to, da je povprečno vsaka druga kmetija imela čebele in čebelnjake.
Tudi v Dolenjskih Toplicah so ob koncu 19. stoletja organizirali čebelarske sejme in čebelje družine so preko Emila von Rothschűtza iz Podsmreke prodajali naprej po svetu. Jurij Jonke iz Črmošnjic je že leta 1836 za spodbujanje čebelarstva napisal za poučevanje šolske mladine tudi prvi slovenski čebelarski učbenik Zhberlarzhik.
Do konca 19. stoletja je bilo čebelarstvo donosna dejavnost. Nato je zlata doba čebelarjenja zašla v težave zaradi cenejšega sladkorja in parafina v svečarstvu. Zaslužek se je močno zmanjšal, številni so čebelarstvo opustili.
Prav kriza čebelarstva je vplivala na spremembo tehnologije. Posodobili in izdelali so večji AŽ panje s premičnem satjem, ki je donos močno povečal. Potrebno je bilo združevanje in izobraževanje v čebelarskih društvih. V Dolenjskih Toplicah je tako leta 1906 nastalo 3. najstarejša čebelarska Podružnica Toplice na Dolenjskem. Na ustanovnem zboru v Sitarjevi gostilni pod vodstvom ravnatelja Martina Matka se je zbralo kar 30 čebelarjev, kar dokazuje, da je bilo v Topliški dolini čebelarstvo zelo razširjeno. Že leta 1907 je na pobudo Martina Matka čebelarska podružnica na lastne stroške ustanovila prvo opazovalno postajo ob stari šoli v šolskem čebelnjaku.
Najbolj cvetoča so bila prva leta, nato pred 2. svetovno vojno in po drugi svetovni vojni v 60-ih in 70-ih letih.
Leta 1978 je čebelarsko društvo združevalo le še 18 čebelarjev. To pa je bil čas, ko se je k nam razširila varoza in številni čebelarji so opustili to dejavnost.
Leta 1988 se je društveno življenje prenovilo pod sedanjim imenom ČD Straža – Dolenjske Toplice. V 6. letih se je članstvo povečalo na 51 čebelarjev. V zadnjih letih se je članstvo podvojilo na 77 čebelarjev. Čebelarska dejavnost sedaj doživlja ponoven preporod, saj je območje Kočevskega roga in Straže dobro medonosno območje. Iz Občine Straža je 15 članov, iz Občine Dolenjske Toplice 33 članov, v društvo pa je danes vključenih še 29 čebelarjev izven obeh občin in številni imajo v našem okolju svoje čebelnjake. Razveseljivo je, da je v čebelarstvo vključenih kar 14 čebelark ali petino vseh članov. Hkrati pa je vključenih vse več mladih čebelarjev, kar je tudi rezultat promocije in delovanje čebelarskih krožkov.
Od leta 1968 do danes se je število panjev povečalo za šestkrat, od povprečnih 11 na okoli 30 panjev na čebelarja. Poleg tega ob izdatnem medenju pripeljejo na 33 stojišč še veliko panjev prevoznih čebelarjev iz vse Slovenije.
Čebelarjenje v okolici Kočevskega roga in Straže daje redno eno največjih in najkvalitetnejših donosov v Sloveniji. Številni čebelarji dobijo zlata priznanja še zlasti za hojev med ali celo šampiona.
Čebelarsko društvo je od leta 2000 vzelo v najem velik čebelarski dom na Podstenicah, kjer smo vložili že preko 14000 prostovoljnih delovnih ur. Uredili smo dvorano in kozolček za okoli 80 ljudi, kjer se izvajajo družabna srečanja ali gostovanja. Uredili smo kuhinjo, sanitarije, 6 apartmajev. Posebno ponosni smo na društveni muzej z dvema čebelarskima vozovoma, prikazana pa je tudi maketa nekdanje vasi Podstenice. Urejeno so še balinišče, agregatna postaja, drvarnica, društveni čebelnjak, obnovili smo dva vodnjaka in okolico.
Na Podstenicah se odvijajo predavanja, srečanja društva, gostovanje obiskovalcev, praznovanje članov društva, turistični ogledi muzeja in društvenega čebelnjaka, hrani se društveni arhiv, sprejemamo čebelarske krožkarje, različne čebelarske delavnice, dan odprtih vrat v čebelarstvu. Gradivo čebelarskega doma je tudi osnova za razstave na 4 osnovnih šolah ali obletnice.
Čebelarski dom je v veliki meri prenovljen, vendar se obnova odvija odvisno od finančnih možnosti.
Poleg teh aktivnosti društvo izvaja še nabava sladkorja, zdravil, čistilna akcija občine, izvedba medenega zajtrka na OŠ Vavta vas in OŠ Dolenjske Toplice, kongres Apiterapije, različna čebelarska predavanja, vsako leto organiziramo pohod z izhodiščem Podstenice v različne kraje Roga in družabna srečanja po končanih pohodih, povezovanje z Regijsko čebelarsko zvezo in Čebelarsko zvezo Slovenije, sodelovanje pri prireditvah v Lanšprežu, srečanjih čebelarjev Slovenije, povorki ob topliški noči, sodelovanje na čebelarskem celjskem sejmu, obveščanju čebelarjev o aktivnostih itd.
Čebelarji smo pomagali tudi pri izgradnji šolskega čebelnjaka pri OŠ Dolenjske Toplice ali pri izobraževanju krožkarjev.
Člani čebelarskega društva poleg tega morajo največ časa posvetiti svojim čebelam, ki zahtevajo veliko dela in pozornosti, prodaji medenih proizvodov in vse to ob vse bolj obremenjujočih službenih obveznostih. Za naše čebelarje resnično velja rek: Po čebelah se vižaj.
Res je velik del območja našega društva v gozdnem okolju, kjer ni uporabe insekticidov, je pa v našem okolju veliko kulturnih površin, ki jih redno tretirajo z raznovrstnimi škropivi. Osveščanje in povezovanje lahko prinese tako koristi kmetom, uporabnikom čebeljih proizvodov kot čebelarjem.
Še naprej se bomo povezovali z šolami in čebelarskim krožkom, da bo ekološko naravnano delovanje ali čebelarjenje postalo njihov način življenja.
Ponudba čebelarskega doma daje velike možnosti ponudbe v neokrnjeni naravi in sredi medovitega Kočevskega roga, kjer poleg gozda in medveda še toliko zanimivosti.

Gospodar doma:
Damjan Krese
Podturn 96
8350 Dolenjske Toplice
Mobitel: 041 909 420
damjan.krese@gmail.com