DVOREC, KI MU JE SLAVO PEL ŽE JANEZ VAJKARD VALVASOR

Dvorec Soteska, ki ga domačini preprosto poimenujejo Grad Soteska, je konec 17. stoletja dal zgraditi grof Jurij Žiga Galenberg. V tem času se je grajska gospoda selila iz nedostopnih in neudobnih gradov na vzpetinah v udobnejše dvorce v dolinah. Če so gradovi imeli pretežno obrambno vlogo, je bila vloga dvorcev predvsem bivalna, estetska, gospodarska in družbena, služili pa so tudi in predvsem kot viden statusni simbol visokega stanu. Nad glavnim vhodnim portalom sta bila vzidana marmorna grba rodovin Gallenberg in Schrottenbach z napisom in letnico 1675. Danes sta na ogled v Dolenjskem muzeju Novo mesto.

Malo kasneje so bile zraven dvorca urejene še vrtne površine v baročno-renesančnem slogu. V parku je bil sezidan tudi dvonadstropen vrtni paviljon, ki so mu domačini nadeli zlovešče ime - Hudičev turn, kasneje pa so pod njim zgradili še terasast bazen. Danes je ohranjen le še paviljon in del kamnitega obzidja, ki so ga krasili štirje impozantni vhodni portali.

Zaradi svojih bogatih štukatur in poslikav, razkošja opreme ter veličastnih vrtov je dvorec dolgo veljal za enega najlepših na Kranjskem. O njem je v Slavi vojvodine Kranjske pisal že Janez Vajkard Valvasor, ki ga je imenoval tudi kranjski Versaj. Avtorstvo baročnih poslikav pripisujejo delovnemu krogu slikarskega mojstra Almanacha, ki je v tem času na Kranjskem poslikal še številne druge gradove in dvorce, njegova prava identiteta je bila dolgo vedno zavita v skrivnost. Šele v letu 2021 je bilo mogoče na podlagi arhivskih virov slikarjevo identiteto povezati z Joannesom Almenakom iz Antwerpna. Med drugim je poslikal tudi strop Celjske grofije, dvorca Iški turn in Bokalce ter strop frančiškanske obednice v Ljubljani, njegova slika Kvaropirci II pa je na ogled v Narodni galeriji.

Območje Soteske je bilo v tistem času eno najbolj razvitih v deželi. Gospodarska dejavnost gospostva je slonela na izkoriščanju obsežnih roških gozdov. V sredini 19. stoletja je bila na desnem bregu Krke postavljena žaga, ki je doživela svoj razcvet v obdobju med dvema svetovnima vojnama, zdaj pa so na tem mestu še vedno med drugim vidni tudi ostanki stare železnice, po kateri so odvažali hlodovino. Od nekdanjega postrojenja so se ohranili: radialna Francisova turbina z vertikalno osjo iz 1906, parna lokomobila iz 1929, polnojarmenik tovarne Esterer in luščilka za furnir. Na levem bregu Krke pod dvorcem Soteska so 1927 na prostoru nekdanjega mlina postavili hidroelektrarno, ki ima ohranjene še vse tehnične naprave, izdelek inženirja Schneiterja iz Škofje Loke. Kot zanimivost naj dodamo še to, da je v Soteski po 1840 delovala tudi pivovarna. Za njene potrebe so v okolici Soteske zasadili nasade hmelja in 1867 kraško jamo Jazbina pri Podturnu preuredili v hladilnico. Danes sta tukaj oba bregova Krke pod spomeniškim varstvom.

Dvorec je bil med drugo svetovno vojno skoraj v celoti uničen, vodstvo OF je namreč 23. oktobra 1943 ob začetku nemške ofenzive Wolkenbruchkar izdalo ukaz, da se ga požge do tal, da ne bi padel v roke sovražniku. Dejanje so v tistem času močno obžalovali številni omikani ljudje, kulturniki in umetniki, med drugim tudi slovenski slikar in grafik Božidar Jakac. 

V letu 2024 je Občina Dolenjske Toplice dokončala obnovo vhodne partije, da bi se ruševine saniralo za namen pridobitve novega in posebnega prostora za različne dogodke, prireditve in aktivnosti ter da bi se zagotovila varnost obiskovalcev, ki se tako sedaj brez skrbi lahko sprehodijo tudi po notranjem dvorišču.

Več predstavimo v naslednjem blogu. Ostanite z nami in nas podprite pri ustvarjanju topliške zgodbe.

Aktivnost se izvaja v sklopu projekta Oživitev grajskega kompleksa Soteska, sofinanciranega s strani RS MGRT, NOO v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost - financira Evropska unija NextGenerationEU.